O projektu
Digitalni arhiv zajema 70 let padavinskih meritev, od vzpostavitve uradne opazovalne postaje Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) v Opatjem selu
Avtor digitalnega arhiva: Jakob Marušič
Postaja
Opatje selo je naselje v jugozahodnem delu Slovenije, na zahodnem delu Komenskega Krasa, tik ob meji z Italijo. Meteorološka postaja je postavljena na severozahodnem delu vas, na nadmorski višini 165.
Dežemer (ombrometer) je postavljen na odprtem travniku, v njegovi bliži se nahaja večji gospodarski objekt in posamezene stanovanjske hiše ter pas visokih dreves, vsi pa so od merilnega mesta oddaljeni prbližno 20 metrov.
Kat na vseh padavinskih meteoroloških postajah se tu meri višino padavin, višino novozapadlega snega in skupno višino snežne oddeje ter opazuje vremenske pojave. Od decembra 1979 do avgusta 1982 se je merilo tudi hitrost vetra z maksimetrom, na ta način se je beležilo največje dnevne hitrosti vetra, ne pa tudi njegove smeri.
Padavinska postaja je bila v Opatjem selu postavljena novembra 1955, prvi prostovoljni opazovalec je bil Just Marušič, ki je opazovanja izvajal do junija 1989. Po njegovi smrti je delo prevzel njegov sin, Dušan Marušič, ki je skupaj z namestnico Zvezdano Marušič, delo opravljal do svoje smrti v septembru 2023. Po njegovi smrti opazovanje prevzame njegova žena Zvezdana Marušič. Po zaslugi opazovalcev potekajo meteorološke meritve in opazovanja od novembra 1955 do danes neprekinjeno.
Postopek
Opazovalec vsako jutro ob 7:00 po sončni uri (v poletnem času torej ob 8:00) odčita dežemer in zabeleži višino padavin za preteklih 24 ur. Ob prisotnosti snega izmeri tudi višino novozapadlega snega ter skupno debelino snežne odeje. Tekom dneva zapisuje opažene vremenske pojave - meglo, nevihto, točo,...
Vse dnevne meritve opazovalec sproti beleži v standardizirani papirni obrazec. Ob zaključku meseca opazovalec izpolnjeni obrazec z vsemi dnevnimi vrednostmi, mesečnim seštevkom in opombami ter ga po pošti dostavi na Urad za meteorologijo ARSO, ki podatke vnese v uradni arhiv.
ARSO mesečna poročila arhivira in jih objavi v svojem javno dostopnem spletnem arhivu. Ta spletni arhiv podatke iz ARSO-jevega arhiva samodejno prenaša enkrat mesečno in jih prikazuje v obliki grafov ter vizualizacij, ki poenostavijo razumevanje dolgih merskih nizov.
Kronologija
V oktobru leta 1955 Just Marušič, kot prvi opazovalec, vzpostavi opazovalno postajo Opatje selo. Od novembra dalje začne vsakodnevno beležiti padavinske meritve, višino novozapadlega snega, višino snežne oddeje in druge meteorološke pojave.
V decembru 1979 se na postaji začnejo izvajati meritve vetra z maksimetrom. To je omogočilo beženje največje dnevne hitrosti vetra, ne pa tudi smeri.
Od avgusta 1982 se na opazovalni postaji ne opravlja več meritev hitrosti vetra.
Po smrti prvega opazovalca Justa Marušiča leta 1989, delo prevzame njegov sin Dušan Marušič. Funkcijo namestnice opazovalca prevzame Zvezdana Marušič.
Premestitev opazovalne postaje na današnje mesto
Po Dušanovi smrti leta 2023, delo prevzame njegova žena Zvezdana Marušič.
Ob 70. obletnici začetka meritev se vzpostavi spletni arhiv, ki omogoča dostop do vseh zbranih podatkov v digitalni obliki in pregled statistike vremena v Opatjem selu
Spletni arhiv
Spletni arhiv je nastal ob 70. obletnici začetka meritev na postaji z namenom, da se dolgoletno arhivsko gradivo prenese v digitalno obliko, ki je razumljiva širši javnosti. Podatki, ki so bili dosedaj dostopni zgolj preko spletnega arhiva Agencije RS za okolje, v tem spletnem arhivu dobijo novo dimenzijo preglednosti in uporabnosti, saj so predstavljeni preko različnih grafov, tabel in vizualizacij, ki omogočajo lažje razumevanje dolgih nizov podatkov in odkrivanje vzorcev skozi čas.
Spletni arhiv je zasnoval in implementiral Jakob Marušič, ki od nonotove smrti leta 2023 opravlja funkcijo namestnika opazovalke.
Ime projekta "Kolko džja je padlo?" izhaja iz pogovornega izraza, ki ga je avtor arhiva pogostokrat slišal v gostilni, pri mizi od "nuncov". Pogostokrat je bil to pozdrav opazovalcu Dušanu, ko je pristopil k mizi.
Vir podatkov
Podatki o dnevnih meritvah so pridobljeni iz javnega arhiva ARSO. Aplikacija jih samodejno prenaša in shranjuje v lokalno podatkovno bazo, ki se posodablja enkrat mesečno.